Že nekaj časa spremljam dogajanje okrog glasbenozaložniške industrije. Na srečo premoremo nekaj zelo kompetentnih poznavalcev tematike, ki se tako v zasebnih krogih kot v javnih občilih zavzemajo za informiranost in zavedanje ustvarjalcev in ljubiteljev glasbe. Glasbena industrija je nedvomno posel, ki obrača veliko količino denarja, zato je velik del pozornosti upravičeno namenjen vprašanjem, kot so: Kako ustvarjati kvalitetno glasbo? Kako se s tem preživljati? Kako zagotoviti pravično delitev dobička od prodajanja glasbe?

Dovolite, da k temu diskurzu dodam svoj prispevek kot glasbeni ustvarjalec in spremljevalec novic o tehnološkem razvoju.

Ali veste, koliko izplačujejo založbam ponudniki naročniških pretočnih platform za predvajanje enega komada?

Apple music: 0,00735 USD
Spotify: 0,00437 USD
Google Play: 0,00676 USD
YouTube: 0,00069 USD

Torej, če polovica Slovencev enkrat posluša na Apple Music novi hit znanega slovenskega glasbenika, dobi njegova založba okrog 7.000 EUR, pobere svoj delež in glasbeniku ostane… niti toliko ne, da pokrije pisanje in snemanje komada.
Relativno neznani ustvarjalci, pa čeprav s potencialom, nimajo šans. Ta posel si je prilastila majhna skupinica poslovnežev, ki s kvalitetno glasbo nimajo opravka in jih niti ne zanima. Obdobje neverjetnega glasbenega razvoja, ki so ga poganjale megazaložbe skozi večino 20. stoletja, se je očitno izteklo.

Kot relativno neznan ustvarjalec se veselim prihoda platform, ki temeljijo na verigi blokov, kot npr. ujomusic.com. O čem pišem? Veriga blokov (blockchain) je tehnologija, ki jo je razvil človek pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in na kateri temelji prva virtualna valuta bitcoin. No, razvoj te tehnologije se nadaljuje in njegovi sadovi se kažejo v tehnologijah naslednje generacije, katerih ena najvidnejših je ethereum. Da se ne spustim v podrobnosti, o katerih je napisanega že veliko, naj navedem le nekaj od stvari, ki jih ethereum omogoča. Ena je izdelava razdrobljenih aplikacij, ki tečejo na več računalnikih hkrati. Druga je prenos zaključene enote podatkov v omejenem številu. Ta enota podatkov je lahko glasbeni zapis, slika, dokument, virtualna valuta in še marsikaj. V to podatkovno enoto se lahko tudi vključi t.i. pametno pogodbo, ki se izvede ob izpolnjenih pogojih (npr. ko od tebe prejmem plačilo, se ti bo odklenil dostop do tega mp3-ja). Na tak način obstaja glasbeni zapis kot unikatni izvod, ki se ga ne da kopirati. Nanj je prav tako lahko vezana vrednost oz. cena, ki jo postavi tisti, ki je ustvaril datoteko. Mogoče je celo določiti več cen oz. cenik, ki vsebuje npr. ceno za pretočno predvajanje in za prenos. Najvažneje pri tehnologiji ethereum je to, da je decentralizirana, torej pri prodaji mp3-ja ni nobenega posrednika (Apple Music, Amazon, Google…), ampak poteka neposredno od ustvarjalca do uporabnika. Datoteka ni shranjena na enem strežniku, ampak je porazdeljena po celotnem svetovnem spletu. Kako natančno se bo to odvijalo, je še nejasno, saj se protokoli še razvijajo in na voljo je le nekaj testnih primerov.

Morda iz teh tehnologij ne bo nič, morda bodo zamajale prestol velikim zaslužkarjem. Danes je žal še vedno tako, da glasbenik, ki objavi svojo glasbo izključno na taki obskurni in eksperimentalni platformi, ni zanimiv. Če pa bo znala taka platforma biti dovolj uporabnikom prijazna, da bo omogočala pretočno predvajanje na večini naprav, ima tisti znani slovenski glasbenik potencial, da tistih 7.000 EUR dobi direktno, brez posrednikov. Morda še kak evro več. Najpomembnejše je to, da se bo lahko vsak glasbenik sam odločil, koliko bo računal.

Potem je treba rešiti še vprašanje promocije, ki brez založbe kot posrednika pade neposredno na ustvarjalca. Ampak to je vseeno bolje, kot da se zaslužek glasbenikov porabi za to, da se direktor založbe vozi okoli v luksuznih avtomobilih.

Vir številk: Apple Insider

Oglejte si: Ujo Music

Če vam je všeč ta zapis, ga delite:
Share on FacebookShare on Google+Share on LinkedInPin on PinterestTweet about this on TwitterShare on Reddit