O SKLADBAH

Zrak niha – skladba v kitični obliki; vsaka kitica je predstavitev glasbenika v trenutku, ko začne muzicirati, ko se ogreva in uglašuje s svojim glasbilom. Začne se s skorajda monolitskimi zvoki, ki izpostavijo razmerje med zvokom in tišino, prehod med obstojem in neobstojem. Skozi potek kitic, ki jih drug za drugim interpretirajo tuba, harmonika, harfa in tolkala, se tekstura gosti do unisono vrhunca.

Mistika – glasbeni vtis postopka meditacije: uvod predstavlja neorganizirano stanje zavesti (šum); uvodna tema namero, da uredimo misli. Harfa ponazarja postavitev telesa v položaj, umirjanje dihanja. Začnemo opažati misli, na plan prihajajo tudi take, ki se jih do tega trenutka nismo zavedali (tuba). Nekatere so prijetne, nekatere vsiljive, moteče. Ponovitev uvodne teme utrdi našo namero. Z mislimi in občutki se ne spopadamo, ampak jih pustimo, da se gibljejo po svoji volji. Opazujemo jih in jim damo imena, kot so strah, jeza, dvom, veselje. S tem se naša zavest odmakne od njih in njihovo breme na naše počutje se zmanjša. Naredi se prostor za čisto zavedanje in za pot k notranjemu miru. S tem se začne svobodno izražati naša bit v svoji ustvarjalnosti (harmonika solo). Dobimo naraščajoč občutek svetlobe, v katerem se rodijo spoznanja in v katerem dobimo novo moč. Po končani meditaciji nadaljujemo svoj dan, sedaj na višjem nivoju zavedanja.

Ples – lirični dvoglasni motiv v tercah in tričetrtinski metrum aludirata na slovensko ljudsko glasbo. Modalna harmonija prinese čustveni zanos, sinkopirani poudarki pa spogledovanje in erotičnost. Po prvi in drugi plesni figuri nastopi unisono, ki uglašeno zaokroži strukturo plesa. Sledi improvizacija v istem metrumu, ki se ob koncu skladbe zaključi z reprizo glavne teme.

Listen Very Carefully – skladba, kjer si harmonika in harfa podajata motive. Začetni motiv se zaključi na dolgi, dražeči, disonantni noti, ki napove brezskrbno razposajenost. Ta se samo še stopnjuje do občutka, podobnega občutku ob pogledu na klovna z nekoliko prevelikim nasmehom…

Pozabljena ljudstva – troglasni, nekoliko kontrapunktičen uvod se v drugem delu razvije v temo nostalgičnega hrepenenja, kjer je nosilni glas tuba. Končni del, v katerem se izmenjujeta zvok (akordi) in tišina, simbolizira prehod med obstojem in neobstojem.

Slim&Fat – navdih za to skladbo je južnoistrska glasbena tradicija, katere del je tudi petje “na tanko i debelo”, dvoglasna, nenavadna in zelo prepoznavna pevska tehnika. Skladba simbolizira plemensko življenje v trenutku, ko pleme odkrije, da se je zgodil nerazložljiv dogodek in skuša nanj odreagirati. Pojavijo se nadnaravne razlage, ob katerih nekdo vidi priložnost za prevzem oblasti kot glasnik nekakšnih božanstev.

Tatovi vode – meditativna refleksija na problematiko, ki je toliko absurdna, kot nakazuje naslov.

Rondo alla Gorchi – delo v tradicionalni klasični glasbeni obliki, a na nekoliko drugačen način.

NASTOPAJOČI

Goran Krmac – tuba, elektronika

Janez Dovč – harmonika, elektronika

Eduardo Raon – harfa, elektronika

Nino Mureškič – tolkala, elektronika

Igor Vuk – snemalni inženir

Gaber Radojević – zvočni producent

SPLOŠNO

Člani zasedbe izvajajo Goranove kompozicije, ki predstavljajo refleksijo na človekovo notranje doživljanje, njegove šibkosti in hrepenenja. Naslov Pozabljena ljudstva se nanaša na spoznanje: ideali, ki jih nam ponuja prevladujoče globalno socialno-ekonomsko stanje, niso to, kar se zdijo. Obstaja še veliko več. Čeprav so odrinjena v pozabo, obstajajo pomembna znanja in modrosti o odnosih do človeka in do okolja. Izbrati, da delujemo v skladu s temi znanji, pomeni izbrati boljše življenje. A zgodovina se ne ustavlja. Morebiti bodo tudi modrosti in spoznanja modernega človeka nekoč odrinjena v pozabo.

Avtor je doživetja in občutke prenesel v glasbene motive, ki so namenjeni improvizaciji, humorju in neobremenjenim izbruhom radosti. Glasba je izvirna in nenavadna, nastala pa je iz vplivov jazza, klasične, ljudske in elektronske glasbe.

Goran Krmac, ki je svoje glasbeno in življenjsko potovanje začel v Kopru, je do sedaj imel čast sodelovati z glasbeniki, kot so Kaja Draksler, Robert Jukič, Igor Bezget, Magnifico in drugi, v teh letih pa je stalni sodelavec Janeza Dovča, Boštjana Gombača in Rudija Bučarja.

ODZIVI

“Naslovna slika ‘oživele’ QR kode vizualno poudarja to, k čemur stremi tudi glasba – srečanje živega in digitalnega. Etno glasba digitalne dobe.” (Samo Turk, MuzikObala, 5.1.2017)

Goran Krmac – Pozabljena ljudstva (Dragutin Matošević, Barikada, 18.12.2016)

“Premišljeno in sveže”. (Veljko Njegovan, Mladina, 16.12.2016)

“Bistvo pa se godi v nepozornemu poslušalcu izmuzljivih niansah v ozadju, in prav te glasbeniki skozi posamezne kompozicije razdelajo, jih razvijejo in poglobijo ter variirajo. Prava vrlina glasbe Gorana Krmaca se skriva v tej poljudnosti.” (Nina Novak Oiseau, Sigic, 7.12.2016)

“Krmac se je izkazal kot izvrsten skladatelj in avtor glasbe. Njegovi kolegi pa kot virtuozi na svojih inštrumentih.” (Veljko Njegovan, Mladina, 2.12.2016)

“Tuba v ospredju in harfa sta v kvartetu prav tako eksplicirala eklektično mešanico klasičnega jazz zvoka z eksotiko nekoliko bolj staromodnih inštrumentov.” (Jaka Golob, Radio Študent, 1.12.2016)

Meta Česnik, Kultura ob 22h, RTV Slovenija, 29.11.2016

“Vsekakor kvartet tvorijo izvrstni inštrumentalisti, ki gotovo tvorijo enega inštrumentalno najbolj nenavadnih kvartetov pri nas in daleč naokoli.” (Zdenko Matoz, Delo, 29.11.2016)